Izvijanje

Kot da bi se dobila na kavi in se pogovorila ali šla na sprehod ali ogled predstave. Dobiva se v studiu in poteče pogovor, pogibanje (pogibelj za besede he he) in upogibanje tega, kar misliva, da sva in da zmoreva.

Čeprav se zavedam, da poročanje v besedah o M ni ravno najbolj zadovoljujoča zadeva, me vedno znova sam M požene v pisanje, zapisovanje.

Spomnim se podrobnosti: figure v prostoru, ki s svojo prezenco, s svojim delovanjem, ki seva preko prezence, prostor relativizirajo do te mere, da postane nepomembno kje se Marjeta srečuje z M. Ko nam(a) uspe vzpostaviti M, ta vzpostavitev prežame realni prostor, ne da bi ga ukinila, zavojevala. Enostavno gre v interferenco z njim in ga s tem dejanjem relativizira. Iz te interference potem skoči ta samostoječa figura, ki giba ali bolje rečeno samostoječe/samogibajoče gibanje, ki se (kon)figurira v M.

Ja, rad imam igro prelamljanja besed.

Written by Gregor Kamnikar