Domišljija

nima meja. In naj tako ostane, sem prigovarjal Marjeti, ko sem zaznal, da s svojim gibanjem zamejuje prostor, ki ga vzpostavlja z domišljijo.

Vzpostavljanje prostora domišljije ji gre že odlično od rok, telesa, gibanja, bitja. Včasih se v tem prostoru potem zgodi impulz, ki jo požene v gibanje, ki pa ga fizično težje ali sploh ne more udejaniti.

V takih trenutkih zna zmanjšati prostor domišljije in ga prirediti na prostor njene kinesfere in posledično na prostor gibalnih sposobnosti, ki jih ima.

Zato pridem na dan s predlogom, da poskusi pustiti domišljiji, da biva in bije v vzpostvaljenem prostoru in če pride tak impulz iz tega v prostora, ki ga fizično ne more izvesti, naj ne zmanjša prostora domišljije.

Kako?

Sledi predlog, da uporabi način poročanja. Poročanje je kadriranje dogajanja v prostoru domišljije. Dejansko tako postane njeno celo fizično telo in sploh celotno bitje samo poročilo dogajanja v prostoru domišljije.

Ta ples pa potem poganja razvoj tega prostora domišljije. In užitek sobivanja s takim načinom plesanja je … čudovit. Priporočam za izkušnjo! Že kmalu, v ponedeljek. Vabljeni!

Written by Gregor Kamnikar